In kako smo blogali lansko leto :)
V komentarju zapiši, kako se ti je zdel film in koliko časa na teden preživiš na internetu?
sreda, 2. april 2014
5. Blog
Zanima me, kako se ti je zdel blog in ali bomo še blogali?
Svoj odgovor zapiši pod komentar.
Katere bloge bi bilo smiselno ustvariti? Kaj bi ustvaril ti?
Svoj odgovor zapiši pod komentar.
Katere bloge bi bilo smiselno ustvariti? Kaj bi ustvaril ti?
torek, 1. april 2014
2. Kaj že (še) več o topljenju?
Pred tabo se nahaja blog o topilih, topljenju in drugih snoveh. To snov si že predelal.
Zato v komentarju (spodaj pod tem besedilom) izpostavi, kaj se tebi zdi bistveno iz te snovi.
Na koncu komentarja ne pozabi zapisati svojega imena.
Pa uspešno bloganje.
Zato v komentarju (spodaj pod tem besedilom) izpostavi, kaj se tebi zdi bistveno iz te snovi.
Na koncu komentarja ne pozabi zapisati svojega imena.
Pa uspešno bloganje.
1. DOBRODOŠLI
Lepo pozdravljeni na našem blogu!
To je pravi kraj za vse, ki vas zanima topnost, topila, razstopine, taljenje ter vse ostale stvari, ki se dobesedno razstapljajo pred vami.
In kako izgleda pouk pri nas v razredu ?
To je pravi kraj za vse, ki vas zanima topnost, topila, razstopine, taljenje ter vse ostale stvari, ki se dobesedno razstapljajo pred vami.
In kako izgleda pouk pri nas v razredu ?
Topni-čarji
3. Kaj je topnost
Znanstvena razlaga:
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu. Topilo je kapljevinska komponenta sistema, medtem ko je topljenec trdnina, kapljevina ali plin.
Na topnost močno vpliva temperatura, zato se praviloma ob podatku za topnost (po navadi podan kot g topljenca/100 ml topila) poda še temperatura topila.
Pojem topnost se nanaša na proces raztapljanja, ki je pogojen z močjo privlačnosti med osnovnimi delci (molekulami, atomi, ioni ...). Kadar je neka snov dobro topna v nekem topilu, nastane raztopina. Pri tem se gradniki ene faze porazdelijo med gradnike druge faze. To je mogoče le tedaj, ko se vezi med gradniki v topljencu in vezi med gradniki v topilu približno enako močne. Kadar so te moči različne, do raztapljanja ne pride.
Med polarnimi molekulami nastajajo razmeroma močne vezi, zato je verjetneje, da se bo polarna snov topila v polarnem topilu, medtem ko med nepolarnimi molekulami prevladujejo šibke vezi in bo nepolarna snov bolj topna v nepolarnem topilu. Na podlagi tega dejstva se je uveljavilo pravilo, ki pa ne drži vselej: podobno se topi v podobnem.
Na topnost vplivajo poleg narave topila še zunane okoliščine, zgradba snovi in geometrija, razvejanost verige, ionske interakcije, dipol-dipol interakcije ter molska masa topljenca.
Topnost neznane organske spojine najprej ocenimo v vodi, 95 % etanolu in heksanu. Spojinam, ki so netopne ali slabo topne v vodi, ocenjujemo topnost v 5 % raztopini natrijevega hidroksida in 5 % raztopini klorovodikove kisline.
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu. Topilo je kapljevinska komponenta sistema, medtem ko je topljenec trdnina, kapljevina ali plin.
Na topnost močno vpliva temperatura, zato se praviloma ob podatku za topnost (po navadi podan kot g topljenca/100 ml topila) poda še temperatura topila.
Pojem topnost se nanaša na proces raztapljanja, ki je pogojen z močjo privlačnosti med osnovnimi delci (molekulami, atomi, ioni ...). Kadar je neka snov dobro topna v nekem topilu, nastane raztopina. Pri tem se gradniki ene faze porazdelijo med gradnike druge faze. To je mogoče le tedaj, ko se vezi med gradniki v topljencu in vezi med gradniki v topilu približno enako močne. Kadar so te moči različne, do raztapljanja ne pride.
Med polarnimi molekulami nastajajo razmeroma močne vezi, zato je verjetneje, da se bo polarna snov topila v polarnem topilu, medtem ko med nepolarnimi molekulami prevladujejo šibke vezi in bo nepolarna snov bolj topna v nepolarnem topilu. Na podlagi tega dejstva se je uveljavilo pravilo, ki pa ne drži vselej: podobno se topi v podobnem.
Na topnost vplivajo poleg narave topila še zunane okoliščine, zgradba snovi in geometrija, razvejanost verige, ionske interakcije, dipol-dipol interakcije ter molska masa topljenca.
Topnost neznane organske spojine najprej ocenimo v vodi, 95 % etanolu in heksanu. Spojinam, ki so netopne ali slabo topne v vodi, ocenjujemo topnost v 5 % raztopini natrijevega hidroksida in 5 % raztopini klorovodikove kisline.
vir: Iz Wikipedije, proste enciklopedije, sneto dne: 26.2.2013, http://sl.wikipedia.org/wiki/Topnost
Razlaga Slovarja slovenskega knjižnega jezika:
topljênje -a s (é) glagolnik od topiti, raztapljati: topljenje sladkorja v čaju / topljenje kovin taljenje / reke naraščajo zaradi topljenja snega ♪
tôpnost -i ž (ó) lastnost topnega: topnost soli ♪
Naročite se na:
Objave (Atom)